Za vikend sva se z možem odpravila na izlet na podeželje. Privoščila sva si dolge sprehode in okušala kulinariko na kmečkih turizmih. Dan je bil lep in topel, narava pa se je že pripravljala na jesen. Uživala sva v tišini in poslušala le ptičke; tu in tam se je slišal tudi kakšen lajež kužkov. Ogledovala sva si hiše po vasi in njihove vrtičke.

Vse je bilo v bujnem razcvetu in kar klicalo je po pripravljanju ozimnice. Kar nekajkrat se mi je pogled ustavil na vrtnih hiškah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši. Bile so nekoliko odmaknjene od hiš, največkrat v kotih parcel, blizu vrtov. Vedno bolj so mi postajale všeč te vrtne hiške in zamislila sem si, da bi lahko tudi mi doma imeli vrtno hiško. Prišla bi nam prav za shranjevanje orodja, saj se ga je v zadnjem času kar nekaj nabralo. Mož vsako sezono kupi kakšen kos orodja, ki ga potrebuje za urejanje okolice hiše. Ogledovala sem si vrtne hiške in videla, da so zelo različno izdelane in iz različnih materialov. Nekatere so bile kovinske, pa tudi plastične, največ pa je bilo lesenih. Na nekaterih so bila okna, okrašena z zavesami, ki so dajale videz, kot da so iz pravljice. Kar predstavljala sem si, kako so opremljene tudi od znotraj. Možu sem povedala, o čem razmišljam, in ga vprašala, kaj meni o tem, da bi tudi mi na vrtu postavili vrtno hiško. Ideja mu je bila všeč in načela sva pogovor o tem, kakšna bi lahko bila. Oba sva se strinjala, da bi bila lahko lesena, čeprav lesene vrtne hiške zahtevajo vzdrževanje. Zaščititi jih je treba pred vremenskimi razmerami skoraj vsako sezono. Pogovarjala sva se, kako bi jo lahko opremila: namestila bi police in si ustvarila tudi košček prostora za počitek in druženje. Služila bi nama tudi kot senca poleti.

Zelo sva se navdušila in se odločila, da bova že to jesen postavila vrtno hiško na parceli.