| Dejavnosti društva |
 |
 |
 |
| Prispeval Društvo Vita |
| Nedelja, 22 November 2009 02:44 |
|
Pomoč na domu
Izobraževanje, ozaveščanje širše javnosti DRUŠTVO VITA: OSEBE S POŠKODBO GLAVE USTVARJAJO PRI DELAVNICAH KULTURE Društvo vita je društvo za pomoč po nezgodni poškodbi glave, ki je nastala kot posledica prometne nesreče ali kapi. Svojim članom omogočamo druženje, usposabljanje za izvajanje različnih dejavnosti in zaposlovanje, začeli pa smo prav tako izvajati delavnice na področju kulture, ki jih financira Ministrstvo za kulturo. Tako se je s 1. 9. 2008, se je na društvu Vita začel izvajati projekt Usposabljanje oseb s poškodbo glave za izvajanje in zaposlovanje na področju kulture, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. Namen projekta je prikazati, učiti in tudi usposobiti uporabnike društva različnih kulturnih sposobnosti, kot so likovne, glasbene, plesne in keramične spretnosti, delavnice pa se izvajajo v Ljubljani, Murski Soboti in Kočevju. Te delavnice vodijo usposobljeni mentorji z večletnimi izkušnjami na omenjenih področjih. V 6.-ih mesecih delovanja so se uporabniki društva Vita naučili veliko novih stvari in različnih metod dela na omenjenih delavnicah. Na likovni delavnici spoznavajo različne likovne tehnike (slikanje, risanje, lepljenje, striženje, oblikovanje mehke mase, vtiskovanje, praskanje, odlivanje…). Pri tem uporabljajo tudi različne materiale (glina, oblikovalna masa, mavec, kolaž papir, slikarske barve, razni dekorativni materiali,…). Na likovnih delavnicah izdelujejo različne okraske, slike, venčke, spoznavajo pojme ekspresionizma, realizma, kontrasta, harmonije, osnovne barve, portret, avtoportret, kompozicija… Med delavnicami se pogovarjajo tudi o simboliki barv in lastnostih linije, o praktični likovnosti, izražanju lastnih čustev skozi likovna dela… Na urah spoznavajo delo s kolaž papirjem, s temperami, glino, navadnimi barvicami, tušem, tekstura na kipu, ulivanje mavca, praskanka- jajčna tempera, izdelujejo novoletne čestitke z odtisovanjem. Na glasbeni delavnici se spoznavajo s pojmom glasbe, z vlogo ritma in melodije v skladbi, razlikovanja tonov in šume. Ob tem se tudi učijo igranja na inštrumente in razvijajo občutek za ritem in metrum. Učijo se tudi veliko slovenskih pesmi, tako ljudskih, kot modernih. Na delavnicah berejo tudi pesniške zbirke naših članov (Marjan Kovačevič, Rok Kacin), ter tako skozi pesmi vidijo njihov pogled na svet po nesreči. Plesna delavnica je najbolj obiskana delavnica, saj uporabniki zelo radi hodijo na plesne ure in spoznavajo različne plesne zvrsti. Učijo se veliko različnih plesov, kot so rumba, ča-ča-ča, tango, angleški valček, salsa…, ob tem pa izboljšujejo svoje motorične sposobnosti, tudi plesni koraki so danes veliko bolj pravilni, hkrati pa so se naučili tudi plesov na vozičku. Literarna delavnica je delavnica, kjer se uporabniki učijo različnih literarnih zvrsti. Ob tem berejo dela različnih literarnih izvajalcev (pesnikov, pisateljev…). Uporabniki najprej pesem oziroma zgodbo preberejo se o prebranem pogovorijo, potem pa rišejo risbe na določeno temo, kot so jesen, zima, prazniki… Berejo pa tudi različna dela različnih literarnih izvajalcev, kot so (France Prešeren, Ivan Cankar, France Bevk, Valentin Vodnik, Dragutin Kette, Anton Aškerc….). Keramična delavnica je tudi ena izmed bolj priljubljenih delavnic. Na njej uporabniki delajo različne izdelke iz gline. Ob tem vidijo, kako je glina sredstvo za sprostitev in kako z glino lahko vsak dela, tudi ljudje, ki imajo različne motorične pomanjkljivosti. Izdelki iz gline, ki jih uporabniki delajo so različni: posode, vrtnice, kozarci, obeski… Učijo se tudi glaziranja, brušenja in peke glinenih izdelkov, ki jih potem prodajajo v Kliničnem centru. Projekt ima zelo veliko pozitivnih učinkov, saj so uporabniki začeli prihajati na društvo v večjem številu, z delavnicami imajo možnost dobiti zaposlitev v kateri uživajo, nova prijateljstva so se spletla med uporabniki in mentorji, med samimi uporabniki, povečala pa se je tudi prepoznavnost društva, z različnimi deli o informiranju in obveščanju javnosti. Tako vas na koncu še pozivamo, da se nam pridružite v našem društvu in sodelujete z nami. O delu društva, aktivnostih, delavnicah in izdelkih, ki jih lahko tudi kupite, pa si lahko bolj podrobno ogledate na spletni strani:Društvo Vita - po nezgodni poškodbi glave, obenem pa vas vljudno naprošamo za morebitne prostovoljne donatorske prispevke na žiro račun:02010-0012062304. Društvo Vita Dnevni center Program dnevnega centra v Društvu Vita se izvaja v obliki dnevnega varstva 8 ur pet dni v tednu (od 8.00 ure do 16.00 ure). Izjemoma dejavnosti potekajo tudi v popoldanskem času in med vikendi (tabori, izleti, razne prireditve, ogledi, tabori ipd.). V program dnevnega centra so vključeni uporabniki po nezgodni poškodbi ki so utrpele poškodbo glave. Gre torej za skupino ljudi, ki so pogosto socialno izrazito odrinjeni in potrebujejo možnost za neko obliko delovno-varstveno-socialne vključenosti ali vsaj možnost vključevanja v podporne programe, terapevtske programe ali skupine za samopomoč. Dnevni center uporabnikom nudi kvaliteten program: od preživljanja prostega časa, druženja, pomoči, strokovne obravnave, s smiselnim dejavnostim in aktivnostim, s pomembnim dejavnikom pri socialnem vključenosti oz. enakovrednega vključevanja v družbeno okolje, ob podpori organizirane strokovne pomoči. Hkrati našim uporabnikom omogočamo osnovno oskrbo, spremstvo, vodenje in varstvo ter osebno asistenco. Dodatni program pa izvajamo v obliki taborov, izletov, športnih aktivnosti in družabnih srečanj. Cilji programa dnevnega centra je:
V sklopu programa izvajamo naslednje dodatne aktivnosti: - Skupinske tedenske aktivnosti: So namenjene resocializaciji, pridobivanju delovnih navad, zaposlitvi, vseživljenjskemu učenju, pridobivanju in ohranjanju znanj, sposobnosti in spretnosti, samopotrditvi in drugih aktivnosti. - V okviru zaposlitvenih dejavnosti: Izvajamo program za usposabljanja oseb s poškodbo glave za izvajanje in zaposlovanje na področju kulture (izražanja z umetnostjo), kjer se uporabniki učijo samostojno izvajati oz. voditi določeno delavnico (likovne delavnice, keramične delavnice, plesne delavnice, glasbene delavnice in literarne delavnice). - Kreativne delavnice: Uporabniki izdelujejo keramične izdelke, izdelke iz papirja (čestitke, dekorativne škatljice…), izdelke iz blaga (okrasne blazine, igrače…) in izdelke iz lesa (ptičje hišice, dekorativne izdelke). - Skupinsko učenje: Izvajamo učenje tujih jezikov, učenje uporabe računalnika, zeliščarstvo, sušenje čajev in pakiranje, obdelava vrta, učenje kuhanja. - Psihološke delavnice: (trening kognitivnih, perceptivnih sposobnosti, relaksacijske in sprostitvene metode), - Dejavnosti namenjene informiranju in aktivni participaciji: Zajema informiranje uporabnikov pri delovanju programa: tedenska srečanja namenjena vsem vključenim in zaposlenim, izobraževanja. Zdravstveni programi: Fizioterapija: Nevrofizioterapija zajema celotno razvojno nevrološko obravnavo po konceptu Bobath. Z gibalnimi igrami, motoričnimi in rekreativnimi dejavnostmi vplivamo na celotno psihofizično kondicijo in posledično na boljšo kvaliteto življenja varovancev. Program fizioterapije bo vključeval: -ocenjevanje in testiranje lokomotornih in senzomotoričnih sposobnosti varovancev, -terapijo (individualno RNO obravnava, raspiratorna fizioterapija, hidroterapija, hipoterapija), -nameščanje v inhibitorne položaje, -sodelovanje pri nakupu in testiranju terapevtskih pripomočkov (invalidski vozički, ortopedska obutev…), - usposabljanje negovalnega kadra za pravilen pristop k negi, hranjenju, oblačenju, igri (handling), Logopedska dejavnost: -razvijanje govora po navodilih logopeda, vadba izgovorjava glasov, tvorjenje besed v smiselne besedne zveze in stavke, razvijanje besednega zaklada. Ker imamo enega uporabnika se bomo ukvarjali z nadomestno komunikacijo – pogovarjanje preko abecede. Psihološka obravnava oz. delo: -Delo bo zajemalo sistematične preglede upravičencev in diagnostični pregledi za potrebe habilitacijskega tima, -spoznavanje in načrtno opazovanje varovancev pri različnih dejavnostih, -sodelovanje pri izdelavi individualnih programov za obravnavo posameznih varovancev, -individualne in skupinske obravnave varovancev (uporaba različnih pristopov), -odkrivanje in spremljanje varovancev z različnimi težavami (vedenjske, čustvene motnje…), Delo s starši: -priprava in vodenje skupine staršev za samopomoč, -posvetovanje in sodelovanje s starši v zvezi z napredovanjem in dejavnostmi upravičencev in ob pojavu posebnih težav, -sodelovanje pri pripravi dejavnosti za starše (predavanja, družabna srečanja), Ostale naloge: -sklicevanje habilitacijskih timov, -sodelovanje in posvetovanje z drugimi strokovnimi sodelavci v Društvu oz. podružnicah, -sodelovanje na študijski skupini svetovalnih delavcev iz različnih organizacij, -sodelovanje in vodenje skupin uporabnikov na letovanjih, -udeležba na strokovnih seminarjih in dodatno izobraževanje, -sodelovanje pri različnih dejvnostih v okviru Društva (praznovanja, izleti, nastopi, delavnice in drugih aktivnostih). Delovna terapija: -Prispevala bo k napredku in ohranjanju sposobnosti uporabnika s poškodbo glave. Obravanava temelji na oceni uporabnikovega stanja, na podlagi katerega delovni terapevt izdela individualni program. Delovna terapija obravnave zajema: motorično-senzorično, kognitivno-perceptivno in psihosocialno področje, ki pa zajema: -izvajanje razvojne nevrološke obravnave za pridobivanje senzomotoričnih izkušenj, -učenje in trening samostojnega opravljanja dnevnih dejavnosti (hranjenje, osebna higiena, oblačenje, obuvanje…), -aromaterapijo, -hidroterapijo, -terapevtsko jahanje, -likovne in druge kreativne delavnice, -sodelovanje pri glasbeno-gibalnih, lutkovnih in dramskih predstavitvah, -socializacijo v ožjem in širšem bivalnem okolju (praznovanju, sprehodi, izleti, nakupi), -aktivno sodelovanje na letovanjih, -testiranje in pridobivanje ustreznih ortopedskih pripomočkov. Delovni terapevti so tudi člani habilitacijskega tima in se timsko povezuje z ostalimi delavci oz. zaposlenimi in strokovnimi delavci za celostno obravnavo varovancev. Hkrati pa stalno sodeluje tudi s starši in negovalnim osebjem. Delo varuhinj/varuhov: Zajema oz. bo zajemalo osnovno nego oz. oskrbo: - oblačenje, - nego, - nameščanje v položaje, - urejanje skupin, - urejanje garderobe, -pomoč pri pospravljanju in hranjenju, - podpori in pomoči pri hoji, - pomoč pri fizioloških potrebah, - pomoč drugih aktivnostih (izletih, taborih, jahanju, plavanju, likovnih in glasbenih delavnicah in drugih aktivnostih). - Podpora družinskim članom: Zajema individualno svetovanje, sodelovanje s pristojnimi organizacijami pri reševanju individualnih stisk (Centri za socialno delo, Zdravstveni domovi, Domovi za starejše občane, Inštitut za rehabilitacijo, nevladne organizacije, drugo). - Varstvo in spremstvo: Zajema pri prevozih, ki se opravljajo po potrebi in v skladu z veljavnim normativom storitve VDC delavci, ki izvajajo program varstva. - Delo s prostovoljci: Zajema mentorstvo, vključevanje, vodenje, izobraževanje, različne dnevne aktivnosti, intervizijo s prostovoljci o samem delu in druge aktivnosti. - Supervizija in intervizija za zaposlene: Zajema supervizijo, ki se izvaja v obliki 10 srečanj z izvajalci programa, ki bodo trajala po 4 ure na eno srečanje. Intervizija se izvaja tedensko po uro in pol. - Rekreativno športno-gibalne aktivnosti: Zajema telovadbo (razgibavanje telesa, izboljšanje motorike telesa), učenje plavanja in rekreativno plavanje, jahanje konjev, sprehodi v naravi, obiskovanje fitnesa, igranje namiznega tenisa, vožnja s tricikli, igre z žogo, badminton in druge igre. - Družabništvo v manjših in večjih skupinah: Zajema neformalno druženje, izmenjava izkušenj, sprostitev, šah in družabne igre, organizirani izleti in tabori v Sloveniji in v tujino, ogledi raznih razstav, muzejev, prireditev, kulturnih dogodkov in koncertov, tematske ekskurzije (obisk kulturnih domov, ogled razstave o keramiki, knjižnih sejmov, obrtnih sejmov in drugih prireditev), organizacija piknika, kjer se srečajo uporabniki iz cele Slovenije. - Programi usposabljanja za delo na računalniku: Zajema pridobitev znanj s področja uporabe računalnika, specifične vaje in kognitivni treningi. - Program varstva in spremstva v skupini. Zajema delovno terapevtske obravnave, aktivnosti: varstvo in spremstvo, počitek, prostočasovne aktivnosti ter sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi, razgibavanje, druženje, pomoč pri izvajanju osebnih in vsakodnevnih aktivnosti ter spodbujanje k večji samostojnosti, skrb za bivalno okolje, učenje in razvijanje osnovnih življenjskih veščin (urejanje lastnih zadev, gospodarjenje z denarjem, mobilnost in orientacija v prostoru, iskanje informacij), kuhanje in pospravljanje. - Skupinska socializacijska aktivnost: Zajema in vključuje skupinske igre, srečanja ob kavi, skupne oglede predstav, koncertov, pogovorov in drugih aktivnosti. Tako se med seboj uporabniki spoznavajo, prilagajajo drug drugemu, uporabljajo različne oblike komunikacije. Udeležujejo se skupinskih letovanj z drugimi uporabniki iz naših podružnic in podobnih institucij. - Skupina uporabnikov za samozagovorništvo:Glavni cilj skupine bo usposobiti osebe s poškodbo glave, da postanejo same svoji zagovorniki, da po svojih sposobnostih izražajo in zastopajo svoje doživljanje, želje, potrebe, interese ter sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela v Društva oz. programa VDC-ja. Tako v skupini se bo skupina srečevala enkrat mesečno, kjer bosta prisotna skupinski habilitator in psiholog. Člani skupine bodo predhodno o tej skupini obveščeni, dobijo slikovna in pisna vabila, ki jih bodo opozorila na prihajajoče srečanje. Srečanje se bo začelo s krajšim uvodnim delom, kjer se uporabniki umirijo in pripravijo na delo. Kasneje bo sledil osrednji del, za katerega je vsak mesec predvidena določena tema (osebna predstavitev članov, moja družina, kako se počutim, želje…); tako bodo uporabniki imeli možnost za komunikacijo, za razvijanje pozitivne samopodobe in samozavesti. Lahko bodo izražali svoje misli, občutke, želje, potrebe, kjer bodo odgovoarjali na enostavna vprašanja, izbirali med različnimi alternativami, ter bodo z enostavnimi besedami povedali, kaj čutijo in doživljajo. Svoje doživljanje bodo pokazali z gibi, izrazom obraza, z dotikom, očesnim kontaktom, pri tem opazovali druge uporabnike pri gibih v skupini. Sledil bo zaključni del, ki je hkrati evalvacija dela v skupini in dogovor za naprej. {mospagebreak} Stanovanjska skupnost 1. VSEBINA PROGRAMA:
Stanovanjska skupnost za osebe po nezgodni poškodbe glave je v prvi vrsti namenjena izboljšanju kvalitete življenja uporabnikov in razreševanje začetih (kurativa) in zelo verjetnih (preventiva) socialnih stisk s katerimi se vsakodnevno srečujejo naši uporabniki (zavračanje okolice, prijateljev, so v breme sorodnikom ki želijo živeti svoje življenje) Stanovanjska skupina je namenjena petim uporabnikom s poškodbami glave. V njej bodo zaposleni trije dežurni in strokovni vodja. VITA deluje na zelo specifičnem področju pomoči ljudem s posebnimi potrebami. Naši uporabniki imajo t.i. kombinirane motnje (hkrati imajo težave na duševnem področju, kognitivnem, govornem področju, ki so lahko v kombinaciji z telesnimi oviranostmi). Poškodbam glave, ki niso kombinirane s telesno oviranostjo pravimo tudi »nevidne oviranosti«, saj tak uporabnik po zunanjem videzu ne izgleda kot človek s posebnimi potrebami. Nekaj naših uporabnikov je še v posebej težki socialni situaciji, zato smo se odločili ustanoviti stanovanjsko skupino za to specifično populacijo. V stanovanjski skupnost je trenutno 5 oseb. Na strokovni ravni z odpiranjem stanovanjske skupine nadaljujemo z relativno dolgo tradicijo odpiranja stanovanjskih skupin kot protiuteži institucionalnem varstvu. Smatramo, da ta oblika pomoči boljše odgovori na potrebe vsakega posameznega uporabnika posebej in je hkrati dovolj fleksibilna. Oskrba je psihosocialna, čeprav je zaposlena tudi medicinska sestra. Program poteka v stanovanju na Zakotnikovi 9 ( v bližini tržnice Moste) na kvadraturi 88 m2. Uporabniki so občasno – stalno dezorientirani v času in prostoru. Zato potrebujejo individualno spremstvo tekom dneva / 7 dni v tednu. Prav tako nudimo uporabnikom vse gospodinjske storitve. Tople obroke bo sicer kuhamo v stanovanju in kosilo imajo v dnevnem centru Vita, dežurni pa bo pogrel kakšen manjši obrok ali skuhal kavo ali čaj. Uporabniki imajo pet obrokov. Zaposleni pere, lika, nabavlja hrano, čisti, pospravlja in vzdržuje stanovanje ob sodelovanju in učenju aktivnosti članov, ki so vključeni v stanovanjsko enoto. S prvimi vključitvami smo začeli v juniju 2006.
V okviru Društva Vita poteka tudi projekt samostojno življenje oseb po poškodbi glave, ki se izvaja v stanovanjski enoti. Stanovanjska skupnost nudi: posebne oblike varstva, ki so namenjene ohranjanju in razvijanju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, aktivnemu preživljanju prostega časa ter učenju oziroma pripravi za samostojno življenje (navajanje na skrb za samega sebe, razvijanje kognitivnih sposobnosti, socialnih veščin, osvajanje spretnosti za življenje, razvijanje delovnih sposobnosti, razvijanje interesov). S pomočjo socialnih oskrbovalcev, prostovoljcev in strokovnih delavcev se naši uporabniki storitev učijo vse večje samostojnosti in veščin, ki so potrebne pri vsakdanjem življenju. V kontekstu stanovanjske skupnosti je tudi možno trajno učenje na relaciji uporabnik-uporabnik.
Bolj konkretno pa so tudi: - učenje socialnih veščin, komuniciranja z drugimi - športne aktivnosti (plavanje, jahanje, čolnarjenje, lokostrelstvo) v naravnem okolju in programi pomoči z umetnostne aktivnosti (gledališke, glasbene in likovne delavnice) v skupini ali v obliki individualnih obravnav - predavanja, ogledi filmov in razgovori o različnih temah za utrjevanje zavesti o pomembnosti neodvisnega življenja
3. NAMEN IN CILJI:
Stanovanjska skupnost je namenjena mlajšim in odraslim osebam s poškodbami glave in so člani društva Vita. Glavni namen programa je izboljšanje kvalitete življenja poškodovancev. Te lahko razdelimo v dve skupine. Tisti, ki se želijo osamosvojiti in tisti, ki imajo potrebo po razvijanju svojih sposobnosti, spretnosti in kvalitetnem preživljanju prostega časa. Obojim pa je skupno to, da želijo biti samostojnejši. Sekundarni cilj je vključitev v družbo in preprečevanje stigmatizacije naših članov. Stanovalce tudi vzpodbujamo k prevzemanju odgovornosti. Stanovanjska skupnost je tudi prostor kjer se lahko starši aktivno vključijo in ves čas spremljajo postopek resocializacije in povečevanje samostojnosti svojih otrok. Cilj je usposabljanje za čim bolj samostojno življenje; z ohranjanjem ali izboljšanjem telesnih sposobnosti, s pridobivanjem socialnih in življenjskih veščin in utrjevanjem zavesti o pomembnosti neodvisnega življenja.
Med cilje smo si zadali tudi: - Boljša kvaliteta življenja, reševanje (ali vsaj ublažitev) soc. stiske uporabnikov. Razbremenitev socialnih mrež svojcev uporabnikov.- Stanovanjska skupina je poizkus enakovredne vključitve v družbo ter zmanjševanje stigmatizacije, katere žrtve so invalidi. - V storitvi se zagotavlja osnovna in socialna oskrba.- V bivanju v stanovanjski skupnosti so tudi cilji:ohranjanje in pridobivanje delovnih spretnosti, razvoj novih spretnosti, pridobivanje socialnih in delovnih navad, razvijanje individualnosti, vključevanje v okolje
4. UPRAVIČENOST PROGRAMA:
Program je nujen saj je delež ljudi s poškodbami glave, ki bi želeli živeti v bivalni skupnosti zelo velik. Pristop v program stanovanjske skupnosti je tudi celosten ( zajema vsa področja poškodovančeva življenja) in integrativen (področja življenja in potrebne veščine povezuje v koherentno celoto). Program stanovanjske skupnosti je nujno potreben, saj so posledice možganske poškodbe specifične, zato večina drugih oblik institucionalnega varstva (domovi za starejše, zavodi za osebe z motnjo v duševnem razvoju, zavodi za osebe s težavami v duševnem zdravju) ni ustrezna . To je program, ki posega na področje uveljavljanja poškodovančeve pravice do usposabljanja za samostojno življenje, skozi program se veča poškodovančeva kompetentnost pri vsakodnevnih opravilih. S pomočjo podporne mreže zaposlenih v stanovanjski skupnosti se poškodovancem zagotavlja razvijanje lastnih sposobnosti, krepitev pozitivne samopodobe in lastne motivacije. Program je nujen, saj je delež ljudi s poškodbami glave, ki bi želeli živeti v bivalni skupini, zelo velik. Pristop v programu stanovanjske skupnosti je celosten (zajema vsa področja poškodovančevega življenja) in integrativen (področja življenja in potrebne veščine povezuje v koherentno celoto). Skozi program se pokrivajo praktično vse potrebe poškodovancev razen odnosnih – saj kljub maksimalnemu vlaganju zaposlenih ni možno doseči čustvene bližine in povezanosti, ki so je poškodovanci navajeni iz svoje primarne družine.
5. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM:- prednost imajo in vključevali bomo predvsem osebe s poškodbo glave - neurejene socialne razmere - težave v domačem okolju (neurejene stanovanjske razmere, bolezen ali nezmožnost pomoči svojcev, nerazumevanje s svojci) - plačilna sposobnost (dohodek poškodovane osebe ali pomoč svojcev), /vsaj delna - članstvo v VITI - zaželeno, ni pa pogoj
6. UPORABNIKI PROGRAMA IN NJIHOVO ŠTEVILO:
Program je namenjen osebam z zmerno, težjo in težko psihosocialno in fizično prizadetostjo zaradi poškodbe glave oz. možganov, ki so člani društva Vita in drugim poškodovancem s podobnimi težavami, ne glede na članstvo v društvu. To so osebe, ki so utrpele trajne posledice možganske poškodbe in ki potrebujejo individualno spremstvo bolj ali manj 24 ur, 365 dni v letu. Druga ciljna skupina so njihovi starši oz svojci. Zaradi notranjih težav v društvu je bila stanovanjska skupnost v mirovanju do decembra. V decembru pričakujemo prihod enega uporabnika , v januarju ali februarju pa prihod še dveh uporabnikov. Dve postelji pa sta namenjeni še naknadnemu sprejemu novih varovancev. Ljudje, ki so ob zaključenih rehabilitacijskih programih dosegle tolikšno stopnjo samostojnosti in neodvisnosti, da lahko vsaj krajši čas sodelujejo v organizirani, vodeni skupini. Pri teh osebah je ugotovljeno, da gre za tako obsežne in trajne spremenjenosti in oviranosti na področju delovnega in socialnega vključevanja, da ni moč pričakovati vključitve v redno delovno ali šolsko okolje in druge obstoječe programe. Gre torej za skupino ljudi, ki so pogosto socialno izrazito odrinjeni in potrebujejo možnost za neko obliko delovno-socialne vključenosti ali vsaj možnost vključevanja v podporne programe, terapevtske ali skupine za samopomoč, ki jih organiziramo skozi aktivnosti dnevnega centra, hkrati pa ne morejobivati doma in potrebujejo bivališče v organizirani skupini stanovanjski skupini, ki ima v dopoldanskem času organizirane aktivnosti v dnevnem centru.
Stanovanjska skupnost društva VITA je namenjena petim osebam. Društvp Vita bo s sodelovanjem z zdravstvenimi ustanovami, s promocijo društva VITA (radio,časopisi,zloženke), v sodelovanju s šolami,po obvestilih na internetni strani Vita pridobivalo nove člane.
7. OSNOVNE METODE DELA:
Delo s posameznikom - delo zajema individualne pogovore z uporabnikom in je namenjen opredelitvi težave ali stiske, ko jo ima uporabnik. Uporabnik dobi možnost pojasniti vse okoliščine, ki so vplivale na težavo ali stisko, izraziti, kaj pričakuje od strokovnega delavca, ki nakaže možne rešitve in skupaj z uporabnikom rešujeta probleme. Uporabnika se vedno vključi v iskanje rešitve problema. Delo vključuje: pogovarjanje z uporabnikom, vzpostavljanje stika in delovnega odnosa, raziskovanje življenjskega sveta zapisovanje, raziskovanje življenjskega sveta uporabnika in individualno načrtovanje ter krepitev moči uporabnika, svetovanje, zastopanje uporabnika ter preskrba in oskrba uporabnika.
Probleme, ki se bodo pojavili v stanovanjski skupini rešujemo v skladu z etičnim kodeksom soc. varstva. Z njim so seznanjeni tako zaposleni kot prostovoljci in uporabniki, ki bodo tako vedeli če ga slučajno kdo krši. Ob prihodu novega uporabnika v stanovanjsko skupnost, vodja programa - pripravi potrebno dokumentacijo za sprejem bodočega stanovalca;
|
Dejavnosti